Table of Contents
O njih obstaja veliko mitov. V letih njihovega obstoja so našli podpornike, prav tako pa tudi nasprotnike. Govorimo o umetnih sladilih. Preberite ta članek, preden ji obsodite kot škodljive in nevarne. Podrobno bomo razpravljali o vseh ključnih dejstvih o umetnih sladilih. Spoznali boste, kako so bila izdelana, ali so varna in kakšne so njihove prednosti in slabosti.
Kaj so umetna sladila?
Umetna sladila so prehranska dopolnila, ki se uporabljajo kot nadomestki sladkorja. Pijačam in hrani dajejo sladek okus in so celo večkrat slajša od sladkorja. Njihova prednost pa je, da vsebujejo malo ali nič kalorij. Poleg tega so kot nadomestek sladkorja primerna za ljudi, ki trpijo za debelostjo in diabetesom tipa 2. So odlična alternativa za peko, kuhanje in izpopolnjevanje vaših najljubših pijač. Izraz “umetna sladila” tako opisuje [2] [3]:
- nadomestke sladkorja
- nizkokalorična sladila
- brezkalorična sladila
Med najbolj znanimi umetnimi sladili najdemo aspartam, saharin, sukralozo in morda acesulfam kalij. Kakšne so razlike med njimi? V naslednjih vrsticah boste našli vse potrebne podatke o 4 najbolj uporabljenih umetnih sladilih. [2]
You might be interested in these products:
Najbolj znana umetna sladila
Na trgu lahko najdemo več umetnih sladil, ki se razlikujejo po lastnostih, pa tudi po uporabi. Kot živilska sestavina jih lahko najdete skoraj povsod, zato jih je dobro poznati.
1. Saharin
Saharin je najstarejše umetno sladilo, ki ga je leta 1879 po naključju odkril Constantin Fahlberg. Potem, ko je cel dan delal v laboratoriju, si mladi doktorski študent ni umil rok, in medtem ko je jedel ženine piškotke, je ugotovil, da so slajši kot ponavadi. Razlog za to so bili ostanki premogovega katrana, ki se je z njegovih rok prenesel na piškotke, to pa je privedlo do saharina. [1]
Saharin je približno 300-krat slajši od namiznega sladkorja. Barvite vrečke saharina najdemo tudi v kavarnah. Saharin kot sestavino drugih živil najdemo v žvečilnih gumijih, dietetičnih napitkih, džemih in kozmetiki. [4] [5]
V sedemdesetih letih 20. stoletja je bil saharin uvrščen med nevarna živila. Kasneje pa je več kot 30 raziskav potrdilo njegovo varnost za ljudi. Zahvaljujoč tem raziskavam je danes na trgu in je eno najbolj priljubljenih umetnih sladil. [6]
2. Aspartam
Leta 1965 je aspartam slučajno odkril kemik James Schlatter, ko si je med obračanjem lista obliznil prst. [7] Na trgu se je prvič pojavil leta 1974. S kemijskega vidika je aspartam sestavljen iz dveh aminokislin. Je 220-krat slajši od navadnega namiznega sladkorja, zato ga uporabljamo v sladkanih pijačah, žvečilnih gumijih, lahko pa ga najdemo tudi v kosmičih. Njegova pomanjkljivost je, da se pri visokih temperaturah cepi in zato ni primeren za peko. FDA je leta 1996 odobrila uporabo aspartama v hrani in pijači. Pred tem je bilo izvedenih več kot 100 laboratorijskih in kliničnih študij. [13] [4] [5] [6]
Miti o aspartamu
1. Aspartam in rak
Aspartam je bil predmet več mitov, ki so bili kasneje ovrženi. Ena najbolj znanih trditev je ta, da aspartam povečuje tveganje za nastanek raka. Glede na uradno izjavo Nacionalnega inštituta za raziskave raka (NIC), aspartam ne vstopi v krvni obtok in nima vpliva na organe. Leta 2007 je bila izvedena obsežna raziskava, ki ni uspela najti povezave med aspartamom in rakom. [12] [15]
2. Aspartam in diabetes
Drugi znani mit trdi, da aspartam povzroča intoleranco na glukozo in diabetes. Združenja, kot so FDA, Ameriška zveza za diabetes in Ameriško združenje za bolezni srca, so izjavila, da normalno uživanje aspartama nima vpliva na glikemični indeks ali apetit. Leta 2014 je bila izvedena študija, da bi ugotovili, ali aspartam vpliva na krvni sladkor. Rezultati niso pokazali sprememb v ravni sladkorja med uživanjem aspartama. [12] [16]
3. Aspartam in pridobivanje telesne teže
Aspartam naj bi povzročal pridobivanje telesne teže, vsaj tako trdi še en mit. Vendar številne raziskave potrjujejo, da le tega ne povzroča. Nasprotno, lahko spodbudi izgubo telesne teže kot nadomestek sladkorja v visokokalorični hrani. Miti, da umetna sladila ustvarjajo bolj sladek okus, niso podprti z dokazi.
Študija iz leta 2012 je preučila 4 različne pijače in njihov vpliv na kopičenje telesne maščobe. Ena je bila pijača, sladkana s sladkorjem, druga je bila pijača, sladkana z aspartamom, tretja pa je bila pol posneto mleko in četrtina vode. Rezultati pijače z aspartamom so bili zelo podobni rezultatom vode. To pomeni, da aspartam ne povzroča pridobivanja telesne teže ali povečanja telesne maščobe. [12] [16]
4. Aspartam in glavoboli
Aspartam povzroča glavobole. Še en mit o aspartamu, ki ga je študija povsem ovrgla. Raziskava je bila izvedena na ljudeh, ki so poročali o ponavljajočih se glavobolih po uživanju aspartama. Znanstveniki so uporabili metodo slepe degustacije. 35% udeležencev je imelo glavobole po jemanju aspartama, 45% pa jih je imelo glavobole po placebu. [14]
3. Sukraloza
Sukralozo so odkrili leta 1976. Njeno odkritje je posledica znanstvenika, ki je napačno razumel dana navodila. V živilih se sukraloza pojavlja precej pogosto. Najdemo jo v jogurtih, dietetičnih napitkih ali sirupih. [4] [5] [8]
Sukraloza nastane iz sladkorja po večstopenjskem kemičnem procesu. Je približno 600-krat slajša od namiznega sladkorja in je brez kalorij. Njena ključna prednost je odpornost na visoke temperature, zato se uporablja za peko ali sladkanje toplih napitkov. [4]
4. Acesulfam kalij
Acesulfam kalij je približno 200-krat slajši od saharoze in s tem klasičnega sladkorja. Zaradi grenkega pookusa se pogosto kombinira z drugimi sladili, kot sta aspartam ali saharin.
Se sprašujete, ali je bil tudi Ace-K odkrit po naključju? Pravzaprav da, leta 1967 ga je odkril Carl Klauss. [4] [5] Uradno je odobren od leta 1983, njegovo varnost pa je potrdilo več kot 90 študij. Acesulfam kalij najdemo v dietetičnih napitkih, ledenih čajih ali vloženi zelenjavi. [5] [6]
Za boljšo orientacijo v razlikah med umetnimi sladili je tukaj tabela:
| Acesulfam kalij | E 950 | 200-krat slajši | sladkane pijače, ledeni čaji, kisle kumarice | da | 1967 |
| Aspartam | E 951 | 220-krat slajši | sladkane pijače, žvečilni gumiji, kosmiči | no | 1965 |
| Saharin | E 954 | 300-krat slajši | žvečilni gumiji, dietetični napitki, džemi, kozmetika | da | 1879 |
| Sukraloza | E 955 | 600-krat slajša | jogurti, sladke pijače, sirupi | da | 1976 |
So umetna sladila škodljiva?
Od kod izhajajo dvomi o umetnih sladilih? Obstajajo študije, ki kažejo na škodljive učinke umetnih sladil. Vendar ima večina študij pomanjkljivosti. Izvedene so bile na živalih z uporabo majhnih vzorcev, zelo visokih odmerkov ali pa njihovi rezultati statistično gledano niso pomembni. [17]
Zato vam torej ni treba skrbeti. Sladila, ki so na voljo na trgu, so temeljito raziskana, njihovo varnost pa so potrdile številne študije. Novega umetnega sladila ni mogoče tržiti brez odobritve pristojnih organov. Tako kot drugi dodatki so tudi sladila predmet ocene varnosti. V Evropski uniji so za urejanje aditivov odgovorni Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije. Komisija in države članice odločajo, katere dodatke bomo uporabljali in v kakšnih količinah. Delajo le z ustreznimi dokazi, ki potrjujejo varnost hrane. [18]
Obsežne raziskave so potrdile varnost 6 nizkokaloričnih sladil v Evropi in ZDA. Sem spadajo aspartam, saharin, sukraloza, acesulfam kalij, pa tudi neotam in stevija, ki so naravni nadomestki sladkorja. Priporočen dnevni vnos je določen za vsako od teh sladil. [17]
Priporočen dnevni vnos umetnih sladil
Tako kot druga prehranska dopolnila imajo tudi umetna sladila priporočen dnevni vnos, ki ga ni priporočljivo prekoračiti. Spodnja tabela prikazuje optimalni odmerek najbolj znanih umetnih sladil [4]:
| Sukraloza | 5 mg | 300 mg | 400 mg |
| Saharin | 15 mg | 900 mg | 1200 mg |
| Acesulfam kalij | 15 mg | 900 mg | 1200 mg |
| Aspartam | 50 mg | 3000 mg | 4000 mg |
Stranski učinki umetnih sladil
Vsekakor velja opozoriti na uporabo aspartama pri ljudeh s specifičnimi boleznimi. Ljudje, ki trpijo zaradi presnovne motnje fenilketonurije in nevrološke bolezni, imenovane zapoznela diskinezija, naj se izogibajo aspartama. Fenilketonurija je genetska bolezen, pri kateri fenilalanin povzroča resne zdravstvene težave.
Fenilalanin ni primeren za ljudi, ki trpijo zaradi zapoznele diskinezije. Ta bolezen je stranski učinek zdravljenja shizofrenije. Vsebnost aspartama lahko povzroči nenadzorovane gibe mišic, značilne za zapoznelo diskinezijo. [9] [10] [11]
Slaba stran nekaterih umetnih sladil je njihov grenak pookus. Da bi se temu izognili, proizvajalci uporabljajo različne kombinacije umetnih sladil.
Druga pomanjkljivost so njihove lastnosti pri peki in kuhanju. Hrana z njimi ni enaka kot tista, pri kateri se uporablja sladkor, zato je lahko pečen izdelek lažji ali gostejši. Za razliko od sladkorja umetna sladila ne morejo zadržati vlage. Zato se peciva z umetnimi sladili hitreje sušijo. [19]
Nenehno se pojavljajo nove raziskave, ki preverjajo primernost umetnih sladil, preden pridejo na police naših trgovin. Umetna sladila imajo svoje prednosti in slabosti. Morda so potrebna za ljudi, ki trpijo za glukozno intoleranco. Za tiste, ki želijo shujšati, so prav tako zelo primerna alternativa. Zato lahko med drugim koristijo tudi športnikom.
Ste se s tem člankom naučili kaj novega o umetnih sladilih? Ali lahko zdaj bolje prepoznate saharin, aspartam in sukralozo? Upamo, da ste odgovorili pritrdilno in da vam je bil ta članek v pomoč. Če želite, da vaši prijatelji izvedo resnico o umetnih sladilih, ne oklevajte in delite članek.
[1] Harald Sack - Ira Remsen and Saccharin – http://scihi.org/ira-remsen-saccharin/
[2] What are artificial sweeteners? – https://www.webmd.com/diabetes/qa/what-are-artificial-sweeteners
[3] Sanchari Chattopadhyay, Utpal Raychaudhuri, and Runu Chakraborty - Artificial sweeteners – a review – https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3982014/
[4] Jenna Fletcher - What are the best sweeteners for people with diabetes? – https://www.medicalnewstoday.com/articles/323469.php
[5] The Skinny On Sweet: The Truth About 4 Common Artificial Sweeteners – https://www.bodybuilding.com/fun/skinny-on-sweet-the-truth-about-4-common-artificial-sweeteners.html
[6] Stevia and Sugar Substitutes – https://www.webmd.com/diet/stevia-sugar-substitutes#1
[7] Vinoy Shrivastava, Tabassum Zafar - Aspartame: Effects and Awareness – https://www.researchgate.net/publication/316545292_Aspartame_Effects_and_Awareness
[8] Hrefna Palsdottir - Sucralose (Splenda): Good or Bad? – https://www.healthline.com/nutrition/sucralose-good-or-bad
[9] Charlotte Lillis - What are the side effects of aspartame? – https://www.medicalnewstoday.com/articles/322266.php
[10] Katherine Zeratsky - My favorite diet soda has a warning about phenylalanine. Is phenylalanine bad for your health? – https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/expert-answers/phenylalanine/faq-20058361
[11] Natalie Butler - The Truth About Aspartame Side Effects – https://www.healthline.com/health/aspartame-side-effects
[12] Rosanne Rust - Debunking Myths on Aspartame, Part I – https://aspartame.org/debunking-myths-aspartame-part/
[13] Debunking 4 Myths About the Causes of Memory Loss – http://perceptabrain.com/blog/memory-loss-causes/
[14] Joe Cohen - Artificial Sweeteners: The Good, The Bad, & The Untrue – https://selfhacked.com/blog/interesting-facts-artificial-sweeteners/
[15] Artificial sweeteners do not increase cancer risk – https://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/causes-of-cancer/cancer-controversies/do-artificial-sweeteners-cause-cancer
[16] Myth or Fact: Metabolic Syndrome. [https://caloriecontrol.org/myth-fact-metabolic-syndrome/
[17] Kirtida R. Tandel - Sugar substitutes: Health controversy over perceived benefits – https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3198517/
[18] Sweeteners – https://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/sweeteners
[19] Crystal Ayres - 18 Advantages and Disadvantages of Artificial Sweeteners – https://connectusfund.org/7-advantages-and-disadvantages-of-artificial-sweeteners